Življenja so dali za svobodo

Vojna vihra je tudi v Jugoslaviji prekinila športno življenje, nič več ni bilo slišati tako značilnega zvoka ping-pong, ki je do leta 1941 odzvanjal po vsej Sloveniji. V boj proti okupatorju, ki je hotel slovenski narod zbrisati z obličja Zemlje, so se vključili mnogi športniki, tudi namiznoteniški igralci. Vsi niso doživeli zmagoslavja in svobode, najbolj tragična je usoda državne prvakinje Nade Gerzinič, ki so jo belogardisti zverinsko ubili pri Turjaku 7. maja leta 1945.
Med padlimi so bili (po podatkih iz zbornika 60 let namiznega tenisa v Jugoslaviji) tudi Ljubljančani Ernest Belak in Marjan Belak, Janez Dernovšek, Imre Heimar, Inko Pevalek, Štefan Strojnik, Jože Zornada (narodni heroj), Rado Žerjal (narodni heroj), Ribe Ravnikar, Jeseničani Drago Knific, Tone Štrumbl, Ivan Rofret, Zvone Jeram, Polde Pajer, Marko Grčar, Janez Knez, Sobočana Štefan Cvetko, Evgen Kardoš, Kočevar Mirjan Horvat. V spomin na padlega partizanskega pesnika Karla Destovnika-Kajuha (19. december 1922 - 22. februar 1944) je v Ljubljani že desetletja Kajuhov memorial, na Jesenicah so imeli Knifičev memorial, ki ga je zamenjal turnir v spomin na prerano umrlo igralko Judito Pavlič.