Prva medalja za Slovenijo pred 59 leti

Zapostavljanje slovenskih igralcev v državni reprezentanci se je nadaljevalo, tako je leta 1935 ostal doma Oto Weissbacher, "reprezentanca" pa je bila v resnici le ekipa savske banovine. Leta 1936 si Beograd ni mogel več privoščiti diskriminacije, ako da sta v Prago odpotovala poleg Weissbacherja še obetajoča 19-letni Maks Marinko (državni prvak) in komaj 16-letni Milan Lazar in si z Litvo razdelili deveto mesto. Poslej do druge svetovne vojne ni bilo več SP brez slovenskega predstavnika. Maks Marinko pa se je marca leta 1939 na svetovnem prvenstvu v Kairu vpisal v slovensko namiznoteniško zgodovino kot prvi Slovenec z medaljo (srebrno) v ekipnem delu (presrečen je bil tudi maturant debitant Žarko Dolinar - "veliko sem se naučil med bivanjem in šolanjem v Sloveniji, to
mi je koristilo celo življenje," rad pove Dolinar, ki se ima za nekakšnega pol-Slovenca - z bronom med posamezniki, skupaj z Vano in za Bergmanom ter Erlichom).