Letošnje svetovno namiznoteniško prvenstvo bo v Osaki
Zahteven cilj: obstati med najboljšimi na svetu
Četverica selektorja Jožeta Urha bo morala iskati rešitev v drugem krogu tekmovanja – Reprezentantke najprej z Belgijo in Venezuelo

Ljubljana – Le še trije dnevi nas ločijo od slovesnega odprtja 46. svetovnega namiznoteniškega prvenstva v japonski Osaki, zadnjega skupnega (ekipnega in posamičnega) v 76-letni zgodovini SP. Slovenska moška reprezentanca bo imela izredno težavno nalogo, da bo ubranila 17. mesto iz Kuala Lumpurja 2000 oziroma da se bo obdržala v prvi svetovni jakostni skupini.

Slovenski moški reprezentanci, ki se je pred odhodom v Osako pripravljala najprej v Budimpešti z Madžari in potem v Bratislavi s Slovaki, reprezentancama, ki sta približno enako močni kot Slovenija, je žreb v predtekmovanju določil za nasprotnici Italijo (presenečenje lanskega SP z osvojitvijo bronaste kolajne na čelu s Kitajcem Minom) in Francijo, ki ima kar štiri reprezentante (Legout, Eloi, Chila, Gatien) med 30 najboljšimi na svetu.

Tako bo Slovenija morala iskati priložnost za obstanek v drugem in tretjem krogu tekmovanja (ekipni del bo končan 29. aprila s finalom moških ekipno), v katerem si bodo približno enako močne ekipe poskušale priboriti vstop med 16 najboljših oziroma se izogniti izpadu iz prve jakostne kategorije, kjer je 24 moštev.

"Moj glavni cilj je bil, da na SP pokažemo najboljšo pripravljenost. Kaj bo to pomenilo v končni uvrstitvi, bomo videli. Če bomo v pravem času pokazali, kar znamo, in imeli pri tem še kanček športne sreče, lahko tudi obstanemo med elito," napoveduje državni selektor Jože Urh (40 let, 11 let je igral in treniral igralce v italijanski Parmi, od 1. marca je poklicni vodja moške reprezentance). Urh je ostal brez poškodovanih stalnih reprezentantov Roberta Smrekarja (kot zadnji Slovenec je leta 1991 v japonski Čibi v jugoslovanski reprezentanci dobil srebrno ekipno kolajno) in Gregorja Škafarja. Glavno breme bosta nosila državni prvak Bojan Tokič in Saša Ignjatovič, nesporno bo imel prednost na tretji poziciji izkušeni Gregor Komac, kot četrtega pa je selektor izbral debitanta Uroša Slatinška, ki je dobil prednost pred Zvonkom Plohlom.

Obstati v prvi skupini bo torej cilj naše četverice, v drugem delu tekmovanja pa bo vsaka uvrstitev iz kvalifikacij na glavni turnir lep dosežek. Skoraj zagotovo pa ne bo mogoče ponoviti doslej največjega uspeha, ko se je v kitajskem Tianjinu leta 1995 dvojica Smrekar-Komac (kombinacija desničarja in levičarja) uvrstila med 16 najboljših na svetu (potem je zaradi spleta okoliščin razpadla).

V nasprotju z Urhom ima selektor ženske reprezentance Miroslav Tokič manjše skrbi, ni imel dvomov o sestavi ekipe (Petra Dermastija in državna prvakinja Biljana Todorovič bosta že petič na SP, tudi Martina Safran – vse tri igrajo v tujini – in Helena Halas imata izkušnje s SP, sklepne priprave so igralke imele s Hrvaticami v Zagrebu), vendar zelo zahteven cilj.

"Že nekaj časa je naš cilj uvrstitev v prvo kvalitetno skupino namiznega tenisa, najmanj, kar lahko napovem, je boljša uvrstitev kot na zadnjem SP, ko smo bili na 43. mestu." Lani je bila Slovenija v skupini z Novo Zelandijo, ki je imela kar dve kitajski igralki, poraz v predtekmovanju pa jo je potisnil za 16 mest navzdol.

Tudi tokrat v predtekmovanju reprezentantkam ne bo lahko, saj je Belgija po moči izenačena s Slovenijo, o Venezueli pa ni podatkov. Med posameznicami, kjer bo vsaka uvrstitev na glavni turnir dosežek, vodstvo reprezentance najbolj računa na dvojico Dermastija-Halas, ki se je uvrstila med osmerico najboljših na evropskem prvenstvu.

Prvenstvo v Osaki, kjer bosta Švedska pri moških in Kitajska pri ženskah branili naslova (Evropejci si bodo prizadevali, da ne bi doživeli poloma, kot so ga leta 1999 v Eindhovnu, kjer so jim Kitajci, ki so osvojili vseh pet zlatih in srebrnih kolajn, prepustili le štiri brone), bo zadnje veliko namiznoteniško tekmovanje v zgodovini SP od Londona 1926 naprej. Že čez dve leti bo v Parizu samo del SP (najverjetneje ekipno tekmovanje), medtem ko bodo prireditelja za drugi del leta 2004 določili na kongresu ITTF v Osaki (mimogrede: prireditelji so se že "izkazali" z doslej najvišjimi cenami za nastanitev – po 165 $ za enoposteljno sobo). Hkrati bo Osaka 2001 prvo prvenstvo, na katerem bodo igrali z novo žogico premera 40 milimetrov (prej 38 milimetrov), kar je na prvi pogled nepomembna razlika, strokovnjaki pa trdijo, da je nova žogica za okoli deset odstotkov upočasnila igro in jo naredila spet bolj privlačno za gledalce.

Vlado Šlamberger

Naslove svetovnih prvakov branijo – ekipno (Kuala Lumpur 2000): moški: Kitajska (Slovenija 17.), ženske: Kitajska (Slovenija 43.). Posamično (Eindhoven 1999) – moški: Liu Guoliang (Kit), dvojice: Liu Guoliang-Kong Linghui (Kit), ženske: Wang Nan (Kit), dvojice: Wang Nan-Li Ju (Kit), mešane dvojice: Ma Lin–Yingying Zhang (Kit). Kitajska (5 zlatih, 5 srebrnih in 4 bronaste) je Koreji (3 bronaste) in Evropi (4 bronaste: Šved Waldner, Avstrijec Schlager in belorusko-hrvaška kombinacija Samsonov–Primorac) prepustila le 7 kolajn.

Slovenija bo imela v Osaki močno navijaško podporo, celo bolj kot med slovenskimi zdomci, recimo v Nemčiji. Prireditelji so si namreč pod geslom "Ena šola, ena država" zamislili, da bo imela vsaka reprezentanca na SP stik z določeno šolo v Osaki. Učenci bodo v dvorani nosili zastave "svoje" države in navijali za njeno reprezentanco, igralci in vodstva reprezentanc pa bodo "svojim" šolarjem predstavili zanimivosti, znamenitosti in kulturo svoje države. S tem načinom so si prireditelji 46. SP zagotovili tudi polne tri dvorane, v katerih bo potekalo svetovno tekmovanje.

Slovenija bo kot samostojna reprezentanca na SP nastopila petič (prvi Slovenec na svetovnem prvenstvu je bil že leta 1932 v Pragi takratni jugoslovanski državni prvak Janez Nemec).