4.4.2005, 22:21

Kaj takega bo težko ponoviti

Ljubljana - Po izjemno uspešnem nastopu na jubilejnem, 25. evropskem prvenstvu se je v ponedeljek popoldne domov vrnila slovenska odprava, ki je na prvenstvu v Aarhusu dosegla največji uspeh v zgodovini.

Slovenski igralci so sicer že v jugoslovanski reprezentanci dosegli nekaj vidnih dosežkov, na katere so ponosni vsi rodovi slovenskih namiznoteniških igralcev. Tokrat pa se je ženska reprezentančna trojka ob osvojitvi bronaste medalje kot prva na največjih tekmovanjih na zmagovalni oder povzpela ob slovenski zastavi na drogu. Bilijana Todorovič, Martina Safran in Helena Halas so nedvomno junakinje, ki so se za vselej zapisale v zgodovino našega namiznega tenisa.

Že pred odhodom v Hamletovo deželo je selektor reprezentance Jože Mikeln napovedal možnosti za odličje. Morda se je večina, vključno s poročevalci, takrat še posmehovala tej napovedi, toda tudi nekateri iz namiznoteniških vrst niso verjeli v kaj takega. Med njimi je bil tudi predsednik strokovnega sveta Bojan Rak, ki je to odkrito priznal šele ob vrnitvi v domovino. Očitno pa je "Miki", kot pravijo Jožetu Mikelnu, pričakovanja gradil na povsem realni osnovi. Še nedavno je bil v marsikateri sredini, kljub številnim izkušnjam, deležen tudi precejšnjih kritik. Takrat se je odločil, da v reprezentanco zaradi nekaterih izjav ne bo več poklical odlične igralke Petre Dermastija (poročene Škafar; op. p.). Ta poteza je bila zelo lucidna, a hkrati tako rekoč bogokletna. Sploh ob dejstvu, da v Sloveniji vrhunskih igralk ni prav veliko. Toda dosežki njegovih izbrank so potrdili pravilno odločitev. Že predstave v evropski superligi so bile izjemno pomembne. V drugem ciklu so Slovenke obstale med najboljšimi. "Ekspresna" zmaga s Francijo januarja v Kranju pa je bila temelj bronastega odličja. S tem so si namreč naše igralke, takrat še s Špelo Burgar, zagotovile nastop med najboljšimi tudi na Danskem.

Žreb je bil v nadaljevanju slovenski trojki zelo naklonjen. Toda vse je bilo navsezadnje le potrebno opraviti za mizami. In Slovenke so to dosegle kljub temu, da našemu namiznemu tenisu nikakor ne cvetijo rožice. Vsak tolar je zelo dragocen, slovenski vadbeni center na Iliriji v Ljubljani pa prej spominja na katakombe kot na moderni športni center. Ob nemogočih razmerah, v katerih deluje še ena od olimpijskih športnih disciplin pri nas, pa je ta uspeh na Danskem še toliko večji. Bron na EP je vsekakor nadgradil medalji z zadnjih sredozemskih iger, na katerih so slovenski igralci tega rodu že opozorili nase. In to v kar močni konkurenci, ki je v tem športu na omenjenem območju nikakor ne gre podcenjevati.

Sicer pa je ob bronasti medalji ženske reprezentance v Aarhusu še nekaj vidnih dosežkov ostalo povsem v senci. Vsekakor preboj Bojana Tokiča, ki se je skupaj z Nizozemcem Trinkom Keenom v konkurenci moških dvojic uvrstil v četrtfinale. Martina Safran je bila v ženskih dvojicah uvrščena med 16 najboljših. Njeni navezi z Belgijko kitajskega porekla Li Yun Fei so nekateri strokovnjaki pripisovali celo možnosti za boljšo uvrstitev. Toda ob dejstvu, da sta skupaj igrali prvič, so bile napovedi vsekakor presmele. Nikakor pa ne gre pozabiti na 20. mesto moške reprezentance, ki je zadnjo uvrstitev izboljšala za pet mest. Bojanu Tokiču, Sašu Ignjatoviču in Matiju Horvatu je zmanjkalo le malo za nov "zgodovinski" dosežek: preboj moške vrste med 16 najboljših na stari celini.

Konkurenca vse hujša

O tem, da je kandidatov za kolajno leto za letom več tudi na evropskih prvenstvih, pričata zadnji dve tekmovanji najboljših s stare celine. Med moštvi so bile vse do predzadnjega prvenstva na vrhu zmagovalnega odra le štiri reprezentance. Švedska, ki je osvojila kar 14 moških reprezentančnih naslovov, je, denimo, v Aarhusu ostala celo brez odličja, Danska pa je letos prvič premagala vse tekmece. Še pred kratkim je bilo kaj takega enostavno nemogoče. Vlaganje v morda ob teku najbolj množičen šport na svetu so v domala vseh okoljih precej večja kot pri nas, kjer je namizni tenis precej na obrobju. Romunke, ki so v polfinalu zaustavile tudi pohod Slovenk, so na tronu tretjič. V posamični konkurenci in med dvojicami pa je veliki met uspel le beloruskemu namiznoteniškemu carju Vladimirju Samsonovu. Le on je ubranil naslov iz Courmayerja.

Evropski moški sceni pa odločno vladajo sami preizkušeni kadri, tako da so očitno tudi poteze našega moškega selektorja Jožeta Urha povsem na mestu. Igrajo pač najboljši in to je edina prava delitev med igralci. Ženski naslov je pričakovano osvojila Avstrijka Jia Liu. Severni sosedi se ponašajo še z zlatom moške dvojice Schlager-Jindrak. Prav Werner Schlager je bil v "smučarski" Avstriji pred dvema letoma izbran za športnika leta. Hrvaško-romunska naveza Boroš-Steff je zmagala med ženskimi dvojicami. Mešane dvojice, pri katerih je običajno največ možnosti za presenečenja, pa sta najbolje "premešala" Srb Karakašević in Litovka Budiene. Šele v finalu sta zaustavila Avstrijca kitajskega porekla Chena in Belorusinjo Pavlovičevo, ki sta v 3. krogu izločila slovensko navezo Tokič-Safran.

Za evropske igralce je bilo druženje v Aarhusu vsekakor lepa priprava za bližnje svetovno prvenstvo posameznikov in dvojic, ki bo od 28. aprila do 8. maja v kitajskem Šanghaju. Naslednje evropsko prvenstvo bo čez dve leti v Beogradu. V namiznoteniškem jeziku le v Srbiji, saj Črna Gora in Kosovo na prvenstvih stare celine odslej nastopata s samostojnima reprezentancama.

Sportal/Bine Kline